NEGUJEMO TRADICIJO: PUST

Vir: mojeposavje.si/pust-v-Posavju
PUST V POSAVJU / 7.2.2018 / N.N.


Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so naši predniki s posebnimi obredi, ki so vključevali tudi šemljenje oz. maskiranje, iz dežele podili zle zimske duhove in klicali toplo pomlad. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo).

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«.

O nastanku pusta

Pust je starodavna šega. Izvira iz Rimskih časov, ko so februarja po ulicah divjali z groznimi maskami, ki so predstavljale umrle prednike. Pozneje se je običaj pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi. V času krščanstva so praznik prestavili pred 40-dnevni pred velikonočni postni čas, tako da ima zdaj na koledarju svoj čas in ime, ki naj bi izhajalo prav iz posta.

Pustna požrešna razbrzdanost se prevesi v post, v spokornost. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu.

Znana pa je tudi prastara napoved, da če je za pusta vreme lepo – bo zato velika noč mrzla.
»Če ima o pustu Sonce moč, mrzla bo velika noč«.
»Če se pust na Soncu greje – letina se med dobre šteje.«

V Krškem je poznana pesem, ki jo je prepreval brenkač, govori pa o enookem in rogatem Fašenku-Pustu, kako velik svetnik je bil.

Pustni torek

Pustne šeme preganjajo starko zimo in kličejo pomlad, zato se na pustni torek pusta obsodi na smrt. Ker pa se gospa zima ne da tako zlahka odgnati, so pustne šeme polne živih barv in vseh oblih, groznih in smešnih. S piščalkami, trobentami, zvonci in drugimi zvočnimi pripomočki opozarjajo nase.

»O pustu so zrele neveste, o postu pa preste« pravi slovenski pregovor.

Od kje pa sploh pride krof?

Z pustni čas velja, da mora biti hrane v izobilju, predvsem težke, mastne hrane, zato tudi pustni nedelji ponekod rečejo kar mastna nedelja. Vse to pa zato, da se še zadnjič dobro najemo pred postnim časom, ki traja dokler ne vstane božji sin, po starosvetnih predstavah je to v širšem slovanskem prostoru Jarilo, po naše tudi Jarnik, ki kasneje postane Zeleni Jurij.
Slovenci imamo še vedno najraje klasične krofe, z marmelado, in novi okusi z različnimi polnili, glazurami so nas kar nekako obšli.
Zdaj so sicer krofi na voljo vse leto, tradicionalno pa je bilo cvrto testo na voljo bolj ko ne za pusta.

Pepelnična sreda

Pepelnična sreda je premakljiv cerkveni praznik, dan, ko se začenja 40-dnevni post. Na ta dan pokopavajo ali sežigajo pusta tisti, ki to niso uspeli narediti že v torek.

Naj bo začetek leta čist

Šemljenje je najvidnejše v času okoli rojstva novega sonca ob zimskem kresu in ko se počasi poslavljamo od zime. In ravno ta čas zaznamuje po staroverskem pogledu na svet Novo leto, začetek novega rodnega cikla.
In tako, kot je moralo biti domovanje čisto in snažno ob velikem praznovanju prehoda letnega cikla, tako tudi ob pustu – metle so ustvarili iz brezovih vej in z njimi pometali, simbolično ne le prah in nečistoče v materialnem svetu, marveč tudi vso težino, ki jo moramo v duhovnem razvoju pustiti za seboj.

Pokop pusta

Pokop, zažig ali utapljanje pusta je v različnih pokrajinah različen. Vsem pa je skupno, da se zaključi neko obdobje in gre za prelomnico v našem cikličnem letu. Zaključi se zima in vse je v pričakovanju pomladi.

Starostna omejitev

Spletna stran vsebuje informacije o alkoholnih pijačah, zato je namenjena polnoletnim osebam.
S klikom na gumb VSTOPI potrjujete, da ste stari 18 let ali več.

Vstopi